Polarni kraji in gorski svet
Polarni krajiČe bi se ledeno pokrivalo Antarktike stalilo, bi se morska gladina po vsem svetu dvignila za
več kot 50 m. Antarktika je prava celina in ima približno enako površino, kot merita Kitajska in Indija skupaj.
Podnebje: Gre za zelo mrzlo in vetrovno puščavo. Velja, da na njenem območju pade manj
kot 254 mm padavin letno. Antarktika je najhladnejša in hkrati najbolj vetrovna celina. Na tečajih
sije sonce le 6 mesecev v letu. Posebne značilnosti polarnih območij pomenijo tudi velik vpliv na
podnebje našega planeta. Pola delujeta kot Zemljina »vira hladu« in z vpijanjem toplote vplivata
na morske tokove, vetrove in razporeditev padavin. Ker se zaradi globalnega segrevanja topita, s
proščata prekomerno količino vode v svetovna morja. Polarni območji se segrevata do dvakrat
hitreje kot preostali deli sveta. Rastlinstvo: Na Antarktiki boste zaman iskali drevesa ali
grmičevje, saj je rastlinstvo omejeno na okoli 350 vrst različnih lišajev, mahov in alg. Razmere
za življenje so namreč tako težke, da alge lažje preživijo v skalah, kot pa da bi bile izpostavljene
močnemu vetru in nizkim temperaturam. Majhne, enocelične rastlinice in planktonske živali so
osnova vseh prehranjevalnih verig.
Živali: Življenje v arktični zimi je nenehen boj za obstanek.
Na tej celini namreč ne more preživeti noben vretenčar, ki živi edino na kopnem zato s
o svoj dom tu našli le tisti vretenčarji, ki se prehranjujejo v morju, ali pa tisti, ki se prihodom
zime to območje apustijo. Največje živali, ki živijo le na Antarktiki, so nekaj milimetrov veliki
nevretenčarji, ki zimo preživijo tako, da zmrznejo v ledu in se jim za nekaj časa ustavijo vse t
elesne funkcije. Najpogostejše živali Antarktike so: različne vrste pingvinov, tjulnji, orke, različne
vrste ptic, ribe… Najpogostejše živali Arktike so: beli medved, mrož, različne vrste ptic, moškatno
govedo, severni jelen, volk, polarna lisica, različne vrste žuželk…
Prilagoditve: Zelo redke živali so odporne proti zmrzovanju. Na količino izgubljene toplote
močno vpliva predvsem oblika živalskega telesa. Živali morajo v arktičnih in antarktičnih območjih
preživeti tudi pri povprečnih temperaturah okoli -20 C, najnižje temperature pa lahko padejo celo
do -50 C. Severni medvedi in arktične lisice si skopljejo več metrov globoke brloge, v katerih so
varno skriti pred vetrovi. Arktična ali polarna lisica je tako dobro prilagojena na mraz, da lahko
pri -80 C brez posledic preživi približno uro dolgo spanje na snegu. Mnoge živali imajo debelo izolacijsko
plast podkožne maščobe. Nekatere vrste rib imajo posebna sredstva proti zmrzovanju. V krvi in
drugih telesnih tekočinah imajo snovi, ki preprečujejo nastajanje ledenih kristalčkov. Daleč na
severu uspevajo predvsem pritlične in blazinaste rastline, ki jih sneg ne more poškodovati, proti
prevelikemu izgubljanju vode pa so se prilagodile z majhnimi in na gosto z dlačicami poraslimi listi.
Gorski svetPodnebje:Povsod po svetu opažajo, da se temperatura
znižuje, čim višje gremo. Osnovno pravilo je, da se temperatura zraka na vsakih 150 m višine zniža
za 1 C. V gorah je relativno veliko padavin, bodisi kot dež ali kot sneg. Z naraščajočo višino se
poveča tudi delež zimskih padavin. Temperature so čez vse leto nižje kot drugod. V gorah se pojavlja
ena velika nevšečnost: velika temperaturna nihanja med poletjem in zimo, prav tako tudi med dnevom
in nočjo. Tudi od lege so odvisne temperaturne razlike: prisojne strani so vsaj podnevi velikokrat
precej toplejše kot osojne.
Rastlinstvo: Posamezne rastlinske vrste so različno prilagojene temperaturnim razmeram. Dolinske lege in pobočja nizkega gorovja so poraščeni predvsem z mešanimi listnatimi gozdovi s prevladujočimi sestoji bukev, poleg tega pa še s hrastom, belim gabrom in brezo, medtem ko raste v nižjih legah višjih gorovij smrekov in jelkin gozd. Nekatere rastline v gorah so: brusnica, praprot, gozdna spominčica, kopriva, planika, materina dušica…
Živali: Živali v gorskem svetu so posebej prilagojene za življenje v tem ekosistemu.
Mnoge vrste živali znajo izkoristiti prednosti, ki jih v visokih gorovjih ponujajo različni višinski
pasovi, ter se preseljujejo po pobočjih gor in dol. Nekatere vrste visokogorskih živali se ne
preseljujejo in ostajajo vse leto v gorskih višavah. Živali v gorskem svetu so: ribe (potočna postrv,
soška postrv…), dvoživke (planinski pupek, planinski močerad…), plazilci (pozidna kuščarica, modras,
zelenec, navadni gad), ptiči (navadna kanja, planinski orel, črna žolna, krokar, velika uharica…),
sesalci (planinski zajec, rjavi medved, lisica, ris, jelen, srna, gams, kozorog…).
Prilagoditve: Trde življenjske razmere v gorah zahtevajo od živali prilagojenost; včasih
je odločilna tudi zmožnost hitrega prilagajanja naglim spremembam v okolju. Brž ko žival ne
prenese katerega izmed faktorjev ali pa tega faktorja v danem prostoru sploh ni (hrana, voda),
žival ne more uspevati. Nekatere živali spreminjajo barvo; imajo pozimi za prikrivanje v snegu belo
perje oziroma dlako, poleti pa dobijo rjavkasto varovalno barvo. Tako se prikrivajo pred ujedami,
ki jim dvigajoči se zračni tokovi in močni vetrovi pomagajo pri dviganju velike višine, ter pri oglednih
poletih med gorskimi vrhovi. Ostrim visokogorskim razmeram se je večina rastlin prilagodila s telesno
obliko in so bodisi rozetaste ali blazinaste ter tako preprečujejo predvsem škodljive učinke delovanja
vetra. Premočnemu sončnemu sevanju so se visokogorske rastline prilagodile z močno odebeljeno
povrhnjico ter številnimi, ponavadi mrtvimi in z zrakom napolnjenimi dlačicami, od katerih se odbija sončna svetloba.
Viri: *Družinska enciklopedija NARAVA
*Gorske živali (Christian Havard,Catherine Fichaux)
*Narava
*Skrivno življenje živali na daljnem severu
*NARAVA v osrednji Evropi
*NARAVA v gorskem svetu
Tor 13 Okt - 21:30
